Obrezovanje žive meje
Žive meje imajo praviloma razmejevalno vlogo. Z njimi ločujemo zasebne površine od javnih in obratno, ali pa le dele znotraj teh.
Zato njihova vloga ni le estetska, temveč tudi sociološka. Z njimi namreč zastiramo vrt pred radovednimi pogledi mimoidočih, ublažimo hrup iz okolice, ostalim rastlinam nudimo zavetje pred vremenskimi pojavi in živalim preprečimo dostop na urejene površine. Kaj od tega je naše osrednje vodilo za vključenost žive meje v vrt, je dobro upoštevati že ob sajenju, saj vse našteto vsaj delno vpliva tudi na izbiro samih rastlin.
Da pa bi prizadevanja zadovoljila naše želje in pričakovanja, moramo drevnine nadvse skrbno negovati, pri čemer največ pozornosti terja urejanje žive meje.
Striženje žive meje nam omogoča obilo svobode. Tekom tega opravila si lahko dovolimo veliko mero kreativnosti; še posebno obrezovanje grmovnic nam daje priložnost oblikovanja rastlin v oboke ali tunele. Ti sicer na začetku terjajo precej nege, vendar vedno vzbujajo pozornost, obenem pa po dokončnem oblikovanju ne zahtevajo skoraj nobene oskrbe in so enostavni za vzdrževanje. Pomembno je le, da obrezovanje grmovnic ohranja zamišljeno obliko.
Tudi sicer ima urejanje žive meje določene zakonitosti, kajti pri tleh mora drevnina biti širša kot pri vrhu. Tako spodnji deli ostanejo dovolj gosti, medtem ko se vrhovi šopasto ne razraščajo. Obrezovanje žive meje kdaj zahteva tudi prilagojenost glede na podnebje. Kjer je veliko snega, se priporočata zaobljen ali poševen rob, pri katerem lahko sneg zdrsne na tla, saj bi se pri ravnem rastlina pod težo padavin razkrečila ali polomila.
